APDEJT.si

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."

Mednarodno sodišče pravičnosti (MSP) je odločilo, da imajo države obveznosti glede varstva okolja, saj je pravica do čistega, zdravega in trajnostnega okolja bistvena za druge temeljne človekove pravice. Sodniki so potrdili, da je skrb za okolje neločljivo povezana z zagotavljanjem drugih človekovih pravic.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v zgodovinski odločitvi presodilo, da lahko opustitev ukrepanja proti podnebnim spremembam predstavlja "mednarodno protipravno dejanje". To pomeni, da bi države lahko nosile pravno odgovornost za škodo, povzročeno planetu zaradi neukrepanja. Strokovnjaki menijo, da bi ta odločitev lahko okrepila nadzor nad velikimi projekti, ki vplivajo na okolje, in povečala pritisk na države, da izpolnijo svoje podnebne zaveze.

Predsednik Mednarodnega sodišča pravičnosti (MSP), sodnik Yuji Iwasawa, je 23. julija 2025 v Haagu izrekel prelomno posvetovalno mnenje o podnebnih spremembah. Ta odločitev bo pomembno vplivala na globalna pravna in politična prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam. Mnenje naj bi postavilo nova merila za odgovornost držav pri obravnavanju te ključne svetovne problematike, pri čemer naj bi se poseben poudarek namenil vlogi državno vodenih naftnih velikanov.